SLADKORNA BOLEZEN (Diabetes melitus)

16.09.2015

Sladkorna bolezen je kompleksna metabolna motnja. Do bolezni pride zaradi zmanjšanega izločanja inzulina iz beta celic trebušne slinavke ali zmanjšanega sprejemanja le tega v perifernih tkivih.

Tipično se pojavlja pri psih med 7. in 9. letom ter mačkah med 9. in 11. letom. Pri psih je veliko pogostejši pri psičkah, pri mačkah pa pri kastriranih mačkonih. Bolj kot o pasemski podvrženosti tu govorimo o družinski. Se pa pogosteje pojavlja pri nekaterih pasmah (Avstralski terier, Bišon, Cairin terier, Fox terier, pritlikavi in standardni Koder, Samojed, pritlikavi in standardni Šnavcer, ...)

Dejavniki tveganja so debelost, vnetje trebušne slinavke, starejše nesterilizrane psičke, Cushingov sindrom, določena zdravila.

Klinično najprej opazimo povečano pitje in uriniranje ter izgubo telesne mase. Lahko opazimo tudi omotičnost, slabo telesno kondicijo, slepoto (katarakta), slabše omišičene zadnje noge, slabo kakovost in higieno dlake pri mačkah.

Diagnozo postavimo na podlagi klinične slike in kliničnega pregleda ter meritve koncentracije glukoze v krvi. Z drugimi preiskavami izločimo morebitna druga obolenja, ki se lahko pojavijo kot vzrok ali posledica ob bolezni.

Primarni cilj zdravljenja je ublažitev kliničnih znakov. Cilj je tudi vzdrževanje primerne telesne teže in preprečevanje komplikacij kronično povišane ravni glukoze v krvi ali prenizke koncentracije le te.

Običajno k zdravljenju pristopimo z inekcijskim dajanjem inzulina in spremenjeno dieto. Redno kontroliramo raven glukoze v krvi in temu prilagajamo nadaljnje zdravljenje. Dieto sestavimo tako da vsebuje povišane proteine in znižane ogljikove hidrate. Priporočljivo je hranjenje v dveh obrokih ob aplikaciji inzulina.

Lastnike naučimo pravilne aplikacije inzulina, ki ga v steklenički dobijo domov in hranijo v hladilniku. Pomembno je pravilno rokovanje z njim (nežno mešnje), saj je hormon zelo občutljiv.

Prognoza je ugodna, vendar je potrebna velika skrbnost in doslednost lastnikov.