Srčna glista

14.05.2015

(A. Lavrenčič)

To je bolezen, ki jo povzroča srčna glista imenovana Dirofilaria immitis, prenašalec bolezni pa je komar.

Življenjski krog gliste je razmeroma zapleten. Odrasli osebki, ki živijo v desni polovici srca in v večjih krvnih žilah, ki povezujejo srce in pljuča, izločajo drobne ličinke, ki jih imenujemo mikrofilarije.

Le te čakajo v krvnem obtoku na vmesnega gostitelja (komarja), ki jih posrka skupaj s krvjo. Ko komar okužen z ličinkami piči naslednjo žrtev, se ličinke preselijo v kožo novega gostitelja. V organizmu nato poteka nadaljnji razvoj parazita in približno po dveh mesecih se razvojne oblike pojavijo v krvnem obtoku. Celoten razvoj od pika komarja pa do odraslega osebka traja več mesecev.

Odrasle gliste zaradi številčnosti in velikosti (lahko dosežejo velikost do 35 cm) povzročajo razširitev srca in žil ter tudi zamašitve le teh. Zaradi oteženega pretoka krvi iz srca v pljuča se pojavijo naslednji znaki: neješčnost, hujšanje, apatičnost, kašelj ter nabiranje tekočine v trebuhu. Razvojne oblike gliste pa krožijo po krvi in jih lahko v izjemnih primerih najdemo v koži, kjer povzročajo srbež z gnojnimi mehurčki.

Okužbo z Dirofilario immitis lahko dokažemo na več načinov. Ne povsem zanesljiv, vendar poceni in enostaven način je ta, da vzamemo psu kapljico periferne krvi, ki jo položimo na stekelce in v njej pod drobnogledom iščemo mikrofilarie. Na ta način jih vedno ne najdemo še posebej, kadar je kri vzeta podnevi, ko je v periferni krvi manj mikrofilarij. Na voljo pa so še druge, bolj zanesljive, vendar dražje metode. Danes so v uporabi tudi pri nas predvsem t.i. hitri testi, s katerimi v nekaj minutah v vzorcu krvi zanesljivo dokažemo navzočnost dirofilarij v telesu.

Zdravljenje bolezni je v začetnem stadiju uspešno, kasneje pa težavno in večinoma neuspešno. Zato je izredno pomembna uporaba sredstev za preprečevanje bolezni pri živalih, ki potujejo v mediteransko območje, kjer je bolezen najbolj razširjena.

Za preprečevanje okužbe z dirofilariami se uporabljajo t.i. mikrofilaricidna ali larvacidna zdravila: Cardotek (ivermectin) in Interceptor (milbamycin) tablete, uporaben je tudi Iverktin (ivermectin) v obliki tekočine, ki ga apliciramo pod kožo. Vsi navedeni mikrofilaricidi uničujejo razvojne stopnje (ličinke – larve) Dirofilarie immtis, vendar samo en mesec po okužbi. Prav zato se zdravilo daje psom enkrat mesečno, in sicer v času biološke aktivnosti komarjev, to je od zgodnje spomladi do pozne jeseni. Temu primerno je v škatlicah zdravil priloženih samo 6 oziroma 9 tablet. Odmerek učinkovine je v tabletah odmerjen za različne teže psov, kar pa je na škatlicah tudi označeno. Da ne pride do zmote, so jih dodatno obarvali še z različnimi barvami. Pred preventivnim dajanjem tablet je priporočljivo opraviti pri psu preiskavo krvi zaradi skrite, asimptomatske okužbe. Če preiskave ne naredimo, pes pa je okužen, bomo z mikrofilaricidno tableto uničili samo mikrofilarie, ne pa tudi odraslih zajedavcev. Le-ti lahko postanejo zaradi delovanja zdravil sterilni, česar posledica je nadaljevanje skrite okužbe.

Mikrofilaricidna preventiva je priporočljiva zlasti za pse, ki živijo na endemičnih območjih tega zajedavca. Pri nas je takšno območje del primorske, zlasti okolica Kopra. Preventivno zdravljenje pa je priporočljivo tudi za pse, ki jih lastniki vodijo na ta območja, npr. v času poletnih počitnic.
Možnost okužbe z dirofilariami je dokazano večja pri psih, ki živijo na prostem, in tistih s kratko dlako. Zvečer in čez noč so komarji nadležni. Psi tedaj spijo in se jih ne branijo, če pa imajo kratko dlako, so pikom še bolj izpostavljeni. Iz omenjenih razlogov je priporočljivo pse zvečer in čez noč zapreti, da jih po nepotrebnem ne izpostavljamo še večji nevarnosti okužbe.